Pred kratkim se me je dotaknila knjiga zdaj najbolj branega francoskega avtorja, Erica-Emmanuela Schimitta, z naslovom Ženska v ogledalu. Pisatelj pripoveduje in prepleta tri ženske usode iz treh različnih zgodovinskih obdobij. Glavne osebe so Ana, mlado flamsko dekle in mistikinja iz šestnajstega stoletja, Hanna, bogato poročena zakonska žena, ki živi na Dunaju v začetku dvajsetega stoletja, in Anny, hollywoodska filmska zvezda, ki živi in deluje v našem času. Skoraj vse do konca napetega branja knjige bralcu ne uspe najti logične povezave med tremi zgodbami.

Medtem ko se mlado in revno dekle Ana, ki živi preprosto in v skladu s svojo notranjo podobo, odloči, da ostane samska in živi kot begina (v Belgiji in Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti), se Hanna na Dunaju dolgočasi s svojim aristokratskim možem in se zateka v zbiranje dragih predmetov, ki postanejo njen drugi, namišljeni svet, uspešna filmska zvezda Anny pa tava med alkoholom, drog...