Najkrajša cestna povezava med osrednjo Slovenijo in Vipavsko dolino pelje čez Hrušico. Prvo cesto čez to kraško planoto s prostranimi gozdovi in kopastimi vrhovi so zgradili že Rimljani, ki so ob njej postavili tudi mogočno trdnjavo Ad Pirum. Njeni ostanki so vidni še danes, po zaslugi Narodnega muzeja Slovenije pa je ob njih postalo tudi precej živahno.

Rimski mesti Akvileja (Oglej) in Emona je sprva povezovala vijugasta pot čez Razdrto, zato so v času cesarja Avgusta (umrl leta 14 po Kristusu) zgradili cesto čez Hrušico, ki je potovanje med krajema skrajšala najmanj za dan. Ker je bila to najpomembnejša vez osrednjega dela rimske države z obmejnimi predeli ob Donavi in na Balkanu, je po njej tekel živahen promet. Topotanje nog in zvončkljanje opreme je naznanjalo prihod težko otovorjenih vojakov, ki so dnevno prehodili okrog trideset kilometrov. To je bilo precej več, kot so zmogle volovske vprege (6 do 14 km dnevno), ter veliko manj od poštnih vozov (70 km) in konjenikov...