Kako naj si predstavljamo vsebino trditve, da se vsak živi jezik spreminja? To pomeni dvoje: nastajanje novih prvin (glasov, besed, slovničnih vzorcev ipd.) in novih povezav med njimi, na drugem koncu pa njihovo odhajanje v pozabo. Raba posamezne besede narašča ali upada, njena pogostnost je odvisna od števila ljudi, ki jo poznajo, in od njihovih sporazumevalnih potreb. Če v spremenjenih razmerah (politična ureditev, tehnični razvoj, urbanizacija idr.) ni več govornih položajev, v katerih bi bil izraz potreben za učinkovito sporazumevanje o življenjsko pomembnih zadevah, se bo ta izraz postopoma umaknil na obrobje in morda popolnoma izginil iz rabe. Dodati je treba, da do odmiranja besed včasih prihaja ne zaradi morebitne nepotrebnosti v spremenjenih razmerah (prodajalec v Merkurjevi železnini me je samo vprašujoče gledal, ko sem ga vprašal, ali imajo srpice), temveč tudi zaradi izpodrivanja z izrazi, prevzetimi iz drugih jezikov (na tej poti je danes npr. beseda točaj