Nekateri gledajo na vero tako, kakor da komunizem s svojo nestrpnostjo ni mrtev že dve desetletji – in prav imajo.

Malokdaj sem Bogu in svojim domačim tako hvaležen kot takrat, ko lahko berem, poslušam ali se pogovarjam s tujci v njihovih jezikih. In vedno mi je žal, kadar kakšnega jezika ne znam, pa naj bo zato, ker za učenje nisem imel možnosti, ali pa sem bil premalo zagnan. Res je tudi, da nima vsakdo tega daru, ki ti v marsičem odpre svet, predvsem pa približa dežele, ljudi, njihovo zgodovino in miselnost. Zato znam ceniti delo prevajalcev ...

O tem sem razmišljal v nedeljo, 20. januarja, ko sem pogledal poročilo o prisegi ameriškega predsednika Obame pred predsednikom vrhovnega sodišča. Besedilo je podobno prisegi našega predsednika, a ima na koncu pomemben stavek, ki pa je očitno po mnenju poročevalca ali montažerja v ljubljanskem studiu za slovenskega poslušalca brez vrednosti. Najbrž bi tudi meni »ušel«, če ga ne bi prej poslušal v celoti na CNN-u...