Bogu ne morem reči ne
Bogu ne morem reči ne
Terezija Hostnik je bila prva od osmih otrok na Hostnikovi kmetiji v Šmartnem pri Litiji. Živeli so skromno, Bog pa je vedno poskrbel zanje in jim kljub očetovi bolezni ni nič manjkalo. Vsak večer je družina sklenila dan z rožnim vencem. Ko je bila Terezija v osmem razredu, je ob rojstvu sester dvojčic doživela, kako so starši sprejeli novo življenje v zaupanju v Boga, ki je z deklicama blagoslovil celotno družino. Prav to jo je spodbudilo k razmišljanju, da bi šla v samostan. Njena katehistinja s. Mira jo je povabila na duhovne vaje, kjer se je dokončno odločila, da vstopi k šolskim sestram de Notre Dame in svoje življenje posveti Bogu. »Ko sem videla s. Miro, kako rada je imela otroke, kako nas je učila in spodbujala k razvijanju darov, sem razmišljala, zakaj ne bi tudi jaz življenje posvetila Bogu,« se spominja s. Terezija. »Naš red je ustanovila M. Terezija Gerhardin...