Planinci znajo povedati, da so si ljudje, ko hodijo po gorah, bliže drug drugemu. Še več: so tudi bliže Bogu. Del te bližine smo okusili župljani, ki smo se na pobudo našega župnijskega upravitelja Bernarda Geršaka v soboto, 17. avgusta, z avtomobili odpravili na romanje, ki nas je vodilo na Veliko planino. Za nekatere je bila maša v kapelici Marije Snežne nekaj posebnega, ker je še nikoli niso obhajali v gorah; za vse pa je bila velika zahvala za naše družine, vse domače, prijatelje, za vso dobroto in hkrati prošnja, da bi znali in zmogli biti blizu drug drugemu, predvsem pa povezani z Bogom. Po maši in postanku v domžalskem domu smo spotoma obiskali še samostan sester klaris v Nazarjah. Pogum, mir, veselje, predvsem pa bližina Boga, ki se razodeva po teh sestrah, so v nas prebudili zavedanje, da če imamo zaupanje, Bog poskrbi za vse, kar potrebujemo. Ob koncu smo se ustavili še v Mozirskem gaju. Naše romanje je bilo nekaj posebnega, saj smo se ga udeležili župljani vseh starosti;...