Dejan o svoji poti iz zasvojenosti
Dejan iz Dolenjske je bil v osnovni šoli odličnjak, pri desetih letih pa je dobil mlajšega brata in kmalu občutil, da se mu starši manj posvečajo. Začel je lagati, laž pa se je vedno bolj stopnjevala in postala njegova droga, kmalu prešla v travo, heroin in kokain. Na zahtevo staršev je moral v skupnost. Leto in pol je bil v Medžugorju, nadaljeval v Vrbovcu, zdaj pa je v Škocjanu. S fanti gre rad po župnijah in pričuje, želi namreč pomagati drugim, da ne bi zašli.

Zgodaj si se srečal z drogo.
Prihajam iz tradicionalne kmečke krščanske družine. Rad imam živali, stroje, zato sem se tudi vpisal v srednjo mehaniško šolo v Novem mestu. Tam sem spoznal »prijatelje«, začeli so se prvi cigareti, prvi joint …

Kmalu si postal odvisen.
Nikoli nisem znal reči ne in vedno vzel. Pri sebi sem si vedno rekel: Od tega nikoli ne morem biti odvisen. Počasi sem dobil občutek, da mi nekaj manjka. In nekaj, kar ti manjka,...