Ogenj, voda in zaupanje so postali prijatelji, pripoveduje neka zgodba. Veliko so prehodili skupaj. Ko so se nekega dne razšli, so si obljubili, da se ne bodo izgubili. Kako se bodo našli, so se vprašali. Ogenj je rekel: Kjer bosta videla dim, bosta našla tudi mene. Voda je rekla: Kjer boste opazili vlago, tam blizu bom tudi jaz. Zaupanje je reklo: Če se pa jaz izgubim, me ne bosta več našla.

Izguba zaupanja je v medčloveških odnosih največkrat tako boleča, da se težko vrne. Skrhano zaupanje je začetek dvomov in sumničenj, izzove nezaupanje, ljubosumje, izigravanje. Izguba zaupanja je največkrat grob prijateljske, partnerske, zakonske, starševke ali otroške ljubezni. Vrnitev zaupanja je težka in dolgotrajna pot, ki največkrat ni okronana z uspehom.

Sveto pismo lahko beremo s tem ključem, s ključem zaupanja. Bog ni nikoli izgubil zaupanja v človeka. Če je v starozaveznih pripovedih sem pa tja okleval, bil razočaran in jezen na malikovanje in nezvestobo izvoljenega...