Moja šola je babica zgodovina:
brez zardevanja in nadutosti
mi razkriva medalje, ki smo si jih kovali,
in poraze, ki so nas uničevali,
a smo z odlikovanji in biči
vedno znova preživeli.
Moja šola je mati domovina:
tolikokrat teptana in zavržena,
tolikokrat prepojena s krvjo in posvečena,
nas, vedno znova odeta v svobodo
in tako neizčrpno lepa in bogata,
še zmeraj vse doji.
Moja šola je sestra narava:
vse sprejema in vse daje,
vse ozdravi in veliko odpušča,
vedno ohranja, kar je lepo,
daje domovino tistemu, kar je prav,
in se ji nikoli nikamor ne mudi.
Moja šola je zaročenka ponižnost:
vsa ponosna in vzravnana,
vsa krotka in usmiljena
me nenehno vabi v poročno zvestobo,
v svojo izbo veselega darovanja
in tihega rojevanja življenja.
Moja šola je občestvo upanja:
ne pozna praznine in norosti,
ne leporečenja in podkupovanja;
v njem se rojeva nova človečnost,
v njem se u...