Mura je ljudem stoletja grenila življenje tako, da je poplavljala, ustvarjala naravne pregrade, odnašala mline, brodove in pridelke. Zato so se ižakovski bürjaši odločili, da bodo nemirno reko bürjali oz. zajezili z nasipi. Povezovali so pouše – dolge snope vej in mednje ob bregovih s samokolnicami navozili gramoz. Ob breg so spuščali »volcline«, ki so utrjevali brežino tako, da jih je obraslo vodno rastlinje. Pozneje so breg varovali s kubiki – betonskimi bloki. Mura je med drugim ustvarila tudi naravni spomenik, Otok ljubezni pri Ižakovcih, kjer vsako leto pripravljajo spominske bürjaške dneve, letos že 22. po vrsti. V soboto, 10. avgusta, so prikazovali bürjaške veščine, kot je izdelovanje paušev. V nedeljo, 11. avgusta, pa je bil na otoku nagovor rojaka prof. dr. Mirana Puconje in maša za žive in pokojne bürjaše, ki jo je daroval p. Janez Sraka ob somaševanju beltinškega kaplana Borisa Kučka. Prepeval je mešani zbor iz Ižakovcev. K maši so se z brodom pripeljali številni verniki...