Na usposabljanju za animatorje je bilo poleg praktičnih vaj tudi veliko teorije. Suha teorija pa se mi dostikrat zdi neuporabna. Kako jo spraviti v prakso? Mojca

Kolikor poznam sedanja usposabljanja za animatorje, skoraj vsa za svojo metodo uporabljajo izkustveno učenje. Pri slednjem gre za težnjo, da bi v procesu učenja povezali teorijo in prakso. Dejstvo namreč je, da se največ naučimo, če nekaj naredimo sami. Uspešnost učenja pa se še poveča, če svoje delo ovrednotimo in ga povežemo s teorijo.

Res pa je, da so usposabljanja precej kratka (tudi najdaljša – mislim, da so to skavtske taborne šole – trajajo le teden) in vsekakor so prekratka, da bi na njih lahko »šli« skozi vse izkušnje, ki bi jih animator potreboval. Po drugi strani pa tudi udeleženci prihajajo z različnim predznanjem, kar usposabljanja otežuje. In po tretji strani: življenje prinaša vedno nove (pre)izkušnje, ki jih ni mogoče napovedovati, treba pa se je nanje odzvati (mislim, da tudi zato Cer...