V petek, 26. julija, zvečer se je skupina romarjev z Mosta na Soči in okolice odpravila na vsakoletno peš romanje na Sveto Goro. Nebo je bilo jasno, posuto s številnimi zvezdicami, pred nami pa čepovanska cesta in 30 kilometrov dolga pot. Nekateri so se odpravili prvič, za druge je romanje že vsakoletna zaobljuba. Vse pa nas je povezovala ista želja: da se poklonimo svetogorski Kraljici, da pred njo položimo svoje skrbi in prošnje ter se ji zahvalimo za varstvo. Ob klepetu in molitvi so za nami hitro ostajali kilometri in v zgodnjih jutranjih urah smo z veseljem pogledali proti osvetljeni baziliki. Pred nami je bil še najtežji del, vzpon na Skalnico. Po celonočni hoji so postale noge težke, vendar nas je zvon, ki se je oglašal z vrha, vztrajno vabil na milostni kraj. Za nami je bila naporna pot, ki so jo spremljale kapljice potu in marsikateri žulj, vendar je bilo vse poplačano z veseljem, ki smo ga občutili, ko smo stopili v baziliko Marijinega vnebovzetja in se zazrli proti milost...