50 let zvestega in predanega redovniškega življenja



»Vse je milost: da sem začutil duhovniški poklic že v ranem otroštvu, v domači družini v ozračju svobode, ne prisile, z veliko pogovora o veri in Cerkvi, ter nato ob spremljanju frančiškanov (še zlasti p. Jožeta Aljančiča), ki so vodili bežigrajsko župnijo, kjer sem skupaj s sestro Anko odraščal in zorel. Sledil je stik z jezuitom p. Lojzetom Štrubljem. Frančiškane sem vedno cenil, toda navdušila me je Ignacijeva karizma. Njegovo stalno povezovanje dela in molitve, osebnega izkustva in nauka Cerkve, poudarjanje pomembnosti človeka, ne le dela. Pritegnila me je tudi oblika vzgoje in študija. Hvaležen sem, da sem lahko študiral v različnih jezuitskih središčih. Petdeset let redovništva pa je pričevanje tedaj, če to živiš in ne životariš.« Tako povzame svojih petdeset let poglobljenega, razgledanega in bogateg...