Papež Frančišek je na praznik Marijinega vnebovzetja najprej obiskal klarise v Castel Gandolfu, nato je na dvorišču pred svojo poletno rezidenco maševal več tisoč vernikom, po kosilu pa je zasebno obiskal tamkajšnjo župnijo sv. Tomaža. V govoru med mašo je opozoril, da se Cerkev stalno bori z zlom tega sveta, ter na lik Jezusove matere Marije. Ljudem, ki se nanjo obračajo v molitvi, je blizu v vsakdanjih skrbeh. Navzoče in z njimi vse kristjane sveta je pozval, naj se kljub zlu, ki ga je toliko na svetu, nikdar ne pustijo oropati upanja. Temelj za to jim daje Kristusovo vstajenje od mrtvih. »Vsa naša vera sloni na tej temeljni resnici, ki ni nobena ideja, ampak dogodek.« Poleg številnih znamenitih svetnikov so še »številni drugi popolnoma neznani, ki pa so kar najbolje znani Bogu: matere, očetje, kateheti, misijonarji, duhovniki, redovnice, mladi, celo otroci, ki so se v času svojega življenja borili, in sicer tako, da so v svojem srcu nosili upanje malih in ponižnih.« V tem boju ji...