»Spoštovani!

Sem veren človek, a večkrat na robu nevere, odvisno tudi od zunanjih okoliščin. Izredno mi je na primer pomagal moj veliki novi rimski papež, iz katerega po mojem diha pristni evangelij. Toda kaj naj rečem o obeh velikih nesrečah romarjev, poudarjam romarjev, v Španiji in Italiji?

V Španiji, na romanju v Santiago de Kompostela, 80 mladih romarjev v vlaku, ki je ponorel v hitrost 180 kilometrov na uro. V Italiji 35 mrtvih, ljudje, ki so romali na grob sv. patra Pija, ko je prehiteval avtobus na viaduktu in zgrmel v prepad. Obe veliki nesreči mi nekaj dni nista hoteli iz zavesti, kako je mogoče, da sta oba zavetnika, sv. Jakob in sv. Pij, naredila ljudem toliko dobrega, konec pa jim pripravila takšen. Ali nista bili obe prevozni sredstvi, vlak in avtobus, pred vožnjo blagoslovljeni? Ali tako malo pomeni cerkveno blagoslavljanje? In kako more Bog to dopustiti?

Kočno me je ta mora včeraj zapustila in sem imel normalen dan. A o nesreči nisem več mi...