Evangelijev ne bi bilo brez poti, brez Jezusovih stopinj, brez njegovega popotovanja od vasi do vasi, od mesta do mesta. Vsa pomembna Jezusova življenjska sporočila so nastala na poti, ne za mizo ali v zaprti hiši, niti ne v sinagogah, takratnih cerkvah. Kar preveč pozabljamo na to osnovno dejstvo, ki Jezusovemu nauku daje odprtost do narave, do celotnega stvarstva, do ljudi v njihovih konkretnih življenjskih okoliščinah, do različnih kultur, ver in navad.

Zgodilo se je na poti, nam poroča evangelist Matej v svojem 15. poglavju (prim: Mt 15,21–28). Jezus se je umaknil v tirske in sidonske kraje, ki so tedaj veljali za značilno pogansko okolje. Po poti je naproti prišla žena Kananejka in popotnemu Učitelju izkričala svojo stisko: »Usmili se me, Gospod, sin Davidov! Mojo hčer zelo muči hudi duh!« Jezus ji najprej ni odgovoril. Njegovi učenci so se izkazali za nepotrpežljive spremljevalce, saj so Jezusu svetovali, naj jo vendarle odžene, ker vpije za njimi. Kaj le hoče, ta pog...