Mislim seveda na Cerkev. Verujemo nam­reč v eno in sveto Cerkev. Izpovedujemo tudi, da je Cerkev katoliška in apostolska, o njiju prihodnjič. Občutek imam, da v današnjem času vera v eno in sveto Cerkev meji na blaznost, pa vendar je ravno to najbolj privlačno pri dejanju vere: narediti razumno dejanje, ki na prvi pogled nima resne osnove. Poglejmo, v čem je naš korak vere razumen. Cerkev mora biti ena, ker izhaja iz Boga, ki je pač samo eden. Nadalje, njen ustanovitelj Jezus je edini Odrešenik in je torej ustanovil eno samo Cerkev. In končno, Sveti Duh, ki jo je na binkoštni dan oživil, je en sam in deluje v srcih vseh krščenih. In kje to edinost vidimo danes? Najprej v vsakem še najmanjšem dejanju ljubezni: »Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti« (Kol 3,14). Kristjani imamo nadalje skupno eno in isto vero, hodimo k eni in isti maši, ki je v različnih jezikih ali načinih petja, in končno, duhovniki in škofje smo del ene in iste verige, ki jo je začel Jezus (glej Jn...