Počutila se je kot številka

Kaj podobnega bi morda lahko pripovedoval vsak od nas. Ni nujno, da to doživi ravno v zdravstvu, lahko tudi kje drugje. Včasih celo v svojem domačem okolju, med ljudmi, ki bi nam morali biti blizu in na katere računamo. Ne glede na to, kje doživimo, da nas drugi ne vidijo, nam je težko. Morda je še posebno težko takrat, ko si bolan in prav posebno občutljiv za vse drobne stvari, ki se dogajajo okrog tebe.

Vsega tega se dobro zaveš navadno takrat, ko si sam bolan. Zdravnik, medicinska sestra ali kdo drug od zdravstvenega osebja pogosto to dobro občutijo šele, ko se sami znajdejo v vlogi bolnika. Seveda ne moremo pričakovati, da bi vsi, ki so ob bolniku, tudi sami na sebi preizkusili, kako je, če si bolnik. Zato pa je dobro, da o tem čim več govorimo in tako drug drugega opominjamo. Opazila pa sem, da bolniki pogosto raje molčijo, ker se bojijo, da bi se komu zamerili in bi zanje na primer v bolnišnici ne hoteli več dobro skrbeti.
...