Cerkev – moja mati in moj križ
Cerkev – moja mati in moj križ
Prispevek v kolumni Vrata vere pišem šesti dan po odstopu nadškofov in metropolitov Antona Stresa in Marjana Turnška. Zavezan razmišljanju v luči vere in vsakdanjemu iskanju Jezusove evangeljske duhovnosti bom poskušal te vrstice zapisati, kolikor se le da, oddaljen od dnevnopolitičnih in cerkvenih komentarjev, kakor da bi razmišljal 60 ali celo 600 dni od tega dogodka.
Ne morem nasprotovati stališču sobrata in kolega Ivana Štuheca, ki je mnenja, da je bil ukrep preoster in prehiter. Notranje se strinjam tudi s komentarjem brata Bogdana Knavsa, da je to zdravilen ukrep, ki lahko Cerkev postavi za zgled in svetilnik, ko gre za prevzemanje konkretne odgovornosti za nepravilno ravnanje neke institucije in njenih odgovornih nosilcev. Prav tako pritrjujem izjavi kardinala Franceta Rodeta, ki v eni sapi zagotavlja pokorščino papežu, ki je tako ukrepal, in solidarnost obema prizadetima ter obenem vabi slovenske vernike, da ne izgubijo zaupanja v Cerkev, ki jo vodi sam Kristus. Nj...