»Misijonariti« med vernimi prijatelji ni težko; kaj pa med neverujočimi?

Kakšna je vera nas mladih? Je kaj narobe, če naša vera raste, medtem ko se družimo s prijatelji in se imamo lepo? Mislim, da ne oziroma je ravno naše veselje in dobra volja največji dokaz naše vere in božje navzočnosti. A vendar se včasih znajdemo v položaju, ko je teže na glas povedati, da smo pripadniki katoliške Cerkve in da verujemo v Boga. Ali si upamo pričevati tudi v neverni okolici? Svoje izkušnje nam je zaupalo pet mladih.

Klemen Lavrič, 17 let
Večkrat sem že doživel, da so me zaradi vere zbadali, vendar sem jih vedno preslišal oz. pustil na miru. Običajno se mi je to dogajalo v šoli, ko se je večje število neverujočih vrstnikov spravilo na nas, katoličane, ki nas je bilo manj. Čeprav so nas zbadali, nisem nikoli zatajil vere ali se počutil neprijetno. Tudi ko so govorili kaj proti Cerkvi, sem vedno povedal, zakaj ni­majo prav in da ni vse tako, kot slišijo.

...