Kako kljub vsemu na življenje gledati z dobre strani.

Po mnenju prijatelja, ki bere prispevke v tem stolpiču, je moje pisanje presenetljivo pozitivno. To ga glede na klimo nezadovoljstva, s katero so se mnogi že sprijaznili kot z dejstvom, preseneča.

Priznam – in se ne kesam: na življenje in svet skušam gledati z dobre strani. Čeprav se tudi sam dostikrat sprašujem, kako naj se odzovem na zaskrbljenost, ki se poraja. Deležu slabih novic se seveda ni mogoče izmakniti, marsikdaj enostranskim in agresivnim komentarjem prav tako ne povsem. Kljub temu bi skupaj s papežem Frančiškom posvaril pred tistimi, za katere bi po izrazu na obrazu rekli, da kar naprej žalujejo. Ali, če dodam sam, ki zgolj prenašajo slabo voljo in opletajo s cinizmom. Kot da bi to že kdaj koli kaj rešilo.

Pozitivni pogled na svet je v samem jedru krščanstva. Apostolska dela poročajo, da so bili prvi kristjani »polni veselja in Svetega Duha«, katerega darovi so »veselje, mir, potrpežljivost...