Od številnih, v glavnem pozitivnih komentarjev papeževe okrožnice Luč vere bi posebej omenil razmislek tübinškega teologa Hermann Häringa, ki je v začetku julija poskušal oceniti domet sporočil obeh avtorjev, Benedikta XVI. (njegov stil je posebej razviden v prvih treh poglavjih) in Frančiška , ki ga prepoznamo v zadnjem delu papeškega dokumenta.

Navdušen je nad naslovom Luč vere, saj so luč, sonce, svetloba prastari simboli tako arhaičnih verstev, helenističnih kultov, hinduizma, postmodernega čaščenja narave kakor tudi krščanstva samega. S to močno simboliko želita pisca vstopiti v notranji svet bralca. Ali je ta »luč« potem zares navzoča v samem besedilu, se sprašuje Häring. Ugotavlja, da je predvsem v prvem delu preveč črno-bele tehnike, saj modernemu svetu, drugim verstvom in humanističnim izročilom avtor odreka spoznanje resnice in nas kristjanov ne postavlja v dovolj dialoško držo, kar je škoda. Poleg tega imamo ob branju vtis, da je v besedilu...