Sem iz podeželske župnije. Po nekaj letih od birme sem več kot žalostna, ko vidim, kako so vsi sošolci pozabili na Boga. V nedeljo sem edina iz svojega letnika pri maši. Iris

O pobirmanskem osipu smo na teh straneh prelili črnila, da bi z njim napolnili manjše jezero. Osipa zaradi tolikega črnila nismo ustavili, smo pa zrasli v spoznanju. Danes se bolj zavedamo, da je eksodus birmancev iz cerkvenega okolja simptom nečesa večjega, bolj temnega in bolj usodnega.

Najstniki in najstnice so odličen lakmusov papir; ta nam s svojo obarvanostjo pove o stanju v naših skupnih duhovnih globinah. In če je lakmusov papir mladih čudnih odtenkov, če so torej evropski mladi v nekaj desetletjih skoraj v celoti prestopili v praktični ateizem, to pomeni, da se v naših skupnih globinah dogajajo izjemni premiki. Mladi na viden in šokanten način (po birmi vsi vstran!) pokažejo na tisto nevidno, ki je v nas vseh.

Dogaja se kulturni in duhovni obrat, ki ga še ne doume...