Uršulinke na Slovenskem smo kot provinca v podobnem položaju, kot je Cerkev na Slovenskem: učimo se pripeljati načrtovanjski krog do konca, to je do izdelave načrta z vsemi sestavnimi deli, ki bi nam nato v življenju koristil. Do sedaj smo velikokrat ostale pri dobri analizi, a s preveč razpršenimi sklepi, kar je slej ko prej povzročilo, da smo bile obremenjene z nalogami in obveznostmi, izgubljale pa smo moč za bistveno.

Na zadnjem provincialnem kapitlju, novembra 2012, smo naredile obrat. Po dveh šestletjih smo ob postopnem izkušenjskem učenju osvojile načrtovanjsko logiko in izurile občutljivost za načrtovalni proces skupnosti. Tako nam je uspelo priti do jasne usmeritve in smo si zadale samo omejeno število ciljev (sklepov in priporočil). Točki 5 in 6 iz PiP, ki govorita o procesu pastoralnega načrtovanja v poslušnosti Svetemu Duhu, sta uvodni, a bistveni. Učenje načrtovanja zahteva čas in izkušnje, vajo ter zorenje obč...