Bodo oaze nekoč cvetočega krščanstva dokončno uničene?

Večji del Svetega pisma Stare zaveze se dogaja na področju Mezopotamije, Egipta in seveda koščka zemlje med njima, ki je za Jude Sveta dežela. Jezusovo delovanje je omejeno prav nanjo, Pavel, apostol narodov, pa razpotegne svojo dejavnost čez današnjo Turčijo vse do Rima. Čeprav smo navajeni, da je prav to mesto srce krščanstva, pa se je to v prvem tisočletju neprimerno bolj prijelo na vzhodu. Zgodovinar Philip Jenkins govori o tem v delu Izgubljena zgodovina krščanstva: tisoč let zlate dobe Cerkve na Srednjem vzhodu, v Afriki in Aziji in kako je izumrla. Skozi tisoč let so bila ta ogromna prostranstva bolj krščanska kakor Evropa. Spomnimo se, da se je s sv. Antonom Puščavnikom v Egiptu začelo krščansko meništvo, v Siriji so se proslavili svetniški asketi stiliti, ki so vse življenje prebili v molitvi na kakem visokem stebru in tako pričevali, da ta svet ni najvišja vrednota. Ti kristjani Vzhoda so gojili teologi...