Si tudi vi kdaj rečete to? V ponedeljek komaj čakamo, da bo petek, med šolskim letom na počitnice, ko dežuje, da bo posijalo sonce, in če je predolgo lepo, si želimo dežja. Tako redko smo zadovoljni s trenutkom, ki ga pravkar živimo, da se nemalokrat zgodi, da potem, ko se naš »komaj-čakam« uresniči, slednjega sploh ne želimo več. Morda zato, ker se naša pričakovanja niso izpolnila tako, kot smo si želeli, morda smo do takrat že pozabili, kaj smo sploh hoteli, ali pa imamo obveznosti, zaradi katerih smo morali prestaviti načrte.

Čeprav s pričakovanjem ni nič narobe in je po navadi najbolj vznemirljiv del dogodka, je včasih vseeno dobro, da se zavemo, kako dragocen, enkraten in lep je trenutek, ki ga pravkar živimo. Ne samo, da nikoli ne vemo, ali se bodo dogodki, ki se jih tako veselimo, sploh uresničili, ampak je preprosto škoda, da bi večino svojega življenja preživeli v neki nedoločeni prihodnosti ali nostalgično zamegljeni preteklosti. Ne bodimo ves čas zasanjani, ker s...