Letos sem bil v rokah medicinskega osebja več kot vseh poprejšnjih petinšestdeset let skupaj. Čeprav dnevno poslušam in berem, kako je v zdravstvu vse narobe, sem bil presenečen. To ne pomeni, da ni res, kar pišejo in govorijo, da so nedavni demonstranti na Kongresnem trgu, bilo jih je spoštljivo število, lažnivci ali pretiravajo. Pomeni, da se mnogi med njimi ne želijo ukloniti peščici, ki bi rada razmere v zdravstvu izenačila z onimi, ki so značilne za našo družbo. Tako rekoč vsi, ki so v preteklih mesecih skrbeli zame, v ambulantah, bolnišnicah in zdravilišču, od preproste snažilke, ki je imela težave s slovenskim jezikom, do vrhunskih zdravnikov specialistov, so bili Ljudje. Bili so polni pozornosti, predvsem pa so v vsakem dejanju izkazovali ljubezen in spoštovanje do trpečega in nemočnega. Večina izmed njih opravlja delo za človeka nevredno plačilo. Ob opazovanju njihovega nesebičnega dela sem dobil vtis, da se oblast izjemno dobro zaveda njihove visoke srčne kulture in da to...