Počitnice na travniku

»Mi pa ne gremo nikamor na počitnice,« je bolj potihem rekla Taja, ko jo je sosedova teta vprašala, ali se že veseli počitnic.
»Ko bo imel ati dopust, bomo kar doma,« je zavzdihnila.
»Ojoj, to je pa hudo,« je rekla stara gospa.
»Ja, vsi gredo vsepovsod, samo mi nikamor!« je Taja tako globoko zavzdihnila, da je bilo slišati že kakor stok.
»Ne, ljubica, ni hudo to, kdo kam gre, hudo je, kako razmišlja tvoja mala glava!«
»Kaj mislite? Ne razumem vas.«
»Se greva igro besed in misli – pa bova nekaj ugotovili in boš razumela in bo morda tisto hudo izginilo. Se greva?«
»Prav, saj imam čas,« je spet zastokala deklica.
»Aha, čas! To je prva stvar, ki jo morava premisliti. Kaj pomeni imeti čas.«
»No, zdajle nimam nobene obveznosti in sem lahko še malo pri vas na obisku.«
»Kaj si pa mislila delati to popoldne?«
»Ah, nič. Nikogar ni doma in naloge sem naredila že v šoli – še sanja se mi ne, kaj bi počela, dolgčas bi...