Priznam, da sem bila kar presenečena, ko sem prejšnji teden po radiu slišala novico, da je bila naša predsednica vlade na obisku pri papežu. »Papež in Bratuškova sta govorila o upanju za mlade. Pogovori so trajali kakšno uro in so bili prisrčni,« so povedali v prispevku (se je s Frančiškom sploh mogoče pogovarjati drugače? :)).

Če pustim ob strani vse pomisleke o »slam­natosti« premierke, primernosti njenih oblačil in vprašanj, v katerem jeziku sta se pravzaprav sploh pogovarjala, sem bila novice prav vesela. Tudi zato, ker sta se menda pogovarjala o nas, mladih. In o tem, da nam primanjkuje upanja.

To je namreč čisto res: perspektiva za mlade je v Sloveniji milo rečeno slaba. Ni delovnih mest, kaj šele rednih zaposlitev (ki bi nam omogočile kreditno sposobnost), socialne pravice se krčijo, torej so možnosti, da se po končanem študiju postaviš na svoje noge (če nimaš ravno bogatih staršev), pičle. In ko bomo, če bomo, nekoč imeli službo ali kakšno resno delo, bomo...