Novomašnikova molitev

Nihče me ne bo zvečer s poljubom pospremil v spanje.
Nihče mi ne bo zjutraj zaželel dobro jutro.
Nihče me ne bo pričakal na železniški postaji.
Kako mi bo pri srcu, ko bom na nedeljskem sprehodu
srečal prijatelja z ženo in otrokom,
jaz pa se bom vračal v prazno sobo sam?
S kom se bom pogovarjal, ko mi bo pretežko molčati?
Koga bom objel, ko se mi bo zazdelo življenje čudovito?
Kdo mi bo v skrbeh za moje zdravje polagal roko na čelo?
In kadar me bo dušila tesnoba in me trgala iz spanja –
saj ne bom mogel biti sam!
Vem, Gospod: Vsak, kdor je zapustil očeta in mater
ali se odpovedal ženi in otrokom zaradi tvojega imena,
bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.
Tudi ti si si želel ljubezni in varnega zavetja.
»Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda,« si rekel,
»Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«
Jaz pa imam, kamor bi naslonil svojo glavo:
na tv...