»Tisti dan bo studenec odprt …« (Zah 13,1).

Prerok Zaharija govori o Kristusovem dnevu; o dnevu, ki zajema vse čase in vse narode, slehernega izmed nas. Govori o dnevu, ko smo vsi lahko zrli prebodeno srce, iz katerega sta pritekli kri in voda za naše odrešenje in za odrešenje vsega sveta. Tisti dan je Kristus napolnil naše življenje z rekami milosti, odpuščanja, usmiljenja, ki izvirajo že v Očetovem srcu in so za slehernega od nas odprt studenec, izvir vode, ki teče v večno življenje.

Povabljeni smo vedno znova, da se vračamo h Kristusu in zremo vso ljubezen, ki ga je pripeljala na križ; zremo, kako je ta ljubezen izlita kot potoki voda, v katere smo potopljeni po daru krsta; po kateri prejemamo posinovljenje.
Povabljeni smo razumevati, da je ta ljubezen za nas vedno »izobilje« in polnost ter da lahko živimo samo zaradi nje.

Božja beseda teh nedelj nas vabi, da se vračamo k temu dnevu in v križanem Kristusu zremo tudi dostojanstvo naše poklicano...