Država moja, kako naj ti pomagam?
Kar naprej poslušamo in beremo, država moja, da ti gre slabo. Ob koncu lanskega leta si se že naravnala v pravo smer, obetal se je sicer počasen, a zanesljiv izhod iz krize. Pa so prišli viharji, ki so naravnano pot minirali, kakor kje v vojni. Kar poglejmo in zapomnimo si, kdo vse je pri rušenju sodeloval in kdo je ostal na braniku za pravo smer do konca! Ta stavek naj bo poudarjen, kajti prav rado se zgodi, da važne reči pozabimo in da smo potem, ko je treba odločati in pomagati, kakor bi bili zmedeni. Na primer pri vsakokratnih volitvah, ko v tolikšni meri volimo ljudi, ki o naši usodi odločajo neodgovorno, za državo napačno in za nas kristjane diskriminatorno. Poglejmo prve predsedniške volitve. Izvolili smo predsednika Milana Kučana, ki je trdil, da so v hiši imeli tudi Sv. pismo. V dejanjih pa je bil daleč od njega – njegovi ljudje so ga omadeževali. Ob strani pa smo pustili Jožeta Pučnika, ki je sicer rekel, da ni vernik (bil je pošte...