Urša Šega, 17 let
Zdi se mi, da so povojni poboji tema, ki se ji večina ljudi želi izogniti. Vendar se mi zdi prav, da poznamo dejstva, saj lahko le s tem poskrbimo, da se kaj takega ne bo ponovilo. Težko si je predstavljati, kako okruten zmore biti človek. Mislim, da je za spravo potrebno priznati, kaj se je takrat dogajalo, pa tudi odpustiti storilcem, kajti zločina ne morejo preklicati, s posredovanjem sovraštva na prihodnje rodove pa izpademo kot nezrel narod, ki se ne zna soočiti z lastnimi težavami.

Krištof Bajt, 18 let
Najbolj so me presunila pričevanja tistih, ki so se rešili, saj so najbolj pristen uvid v tiste čase. Največ, kar lahko naredim za spravo, je, da ljudi spominjam na to, kar se je zgodilo, in v sebi nosim jasno zavest, da to ni bila zmaga za nobeno izmed strani, temveč zgolj poraz in bolečina, ki pa se lahko prerodi v novo upanje in življenje.

Uršula Vratuša Globočnik, 17 let
Z mojo družino ti poboji niso neposredno poveza...