Birma je bila mimo in vse govorjenje med sošolci o darilih se je uneslo in končalo. Tadej je med naštevanjem daril in hvalisanjem stal bolj molče ob strani, saj je vedel, kaj bodo rekli sošolci, ko bo povedal, s čim ga je obdaroval njegov boter.
Ne, on ni dobil ne računalnika ne iPada ne mobitela in je to vedel že zdavnaj, preden si je izbral botra. Pri njih doma in v vsej njihovi žlahti so darila za birmo nepomembna stvar.
Saj so se tudi pri verouku pogovarjali, da je birma dogodek, ko prejmeš sedem darov Svetega Duha in nikar ne čakaj na botrov motor, ampak se raje ukvarjaj z resnostjo zakramenta – vendar je šlo to večini fantov bolj pri enem ušesu noter in pri drugem ven.
Tadej pa je to resnost birme že poznal in si je za botraizbral strica Janeza; ta je bil res otrokom vedno na očeh in so ga občudovali. Bil je zanimiv in dober stric in učitelj, tudi njegovi učenci so ga imeli radi. Vsi so vedeli, da se z Janezom lahko pogovarjaš o vsaki stvari. Pokazal ti bo zanimiv...