Papež Frančišek je v govoru pri maši z italijanskimi škofi 23. maja v baziliki sv. Petra v Rimu le te posvaril, naj se varujejo stalnih skušnjav, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svoje službe. Dejal jim je, da karierizem in blagostanje kot tudi kompromisne rešitve lahko tudi duhovnike spremenijo v »lene funkcionarje«, ki se bolj zanimajo zase in za svojo organizacijo kot za »blaginjo božjega ljudstva«. Kdor ljubi Gospoda, mu mora dati vse, celo lastno življenje. »To mora zaznamovati našo pastoralno službo.« Škofje ne zasedajo zgolj položajev znotraj strukture ali organizacijske potrebnosti, ampak morajo biti s svojo službo »znamenja navzočnosti in ravnanja Vstalega« ter graditi skupnost v »bratski ljubezni«. Pomanjkljiva pozornost dela pastirja »mlačnega«, zato bo začel stvari »odklanjati, pozabljati ali celo postal nepotrpežljiv! V najslabšem primeru bo lahko celo zatajil Kristusa, kot ga je apostol Peter. To pa zatemnjuje Cerkev!«...