Človek je do neke mere res svoje sreče kovač.

V prvem trenutku se zdi, da kaj takega, življenje brez načrtov, nikakor ne more biti v redu. Saj so nas pogosto že od malega učili, da si je treba narediti načrt, kaj vse hočeš v življenju doseči, in potem si moraš z vsemi močmi prizadevati, da boš to dosegel. Koliko ljudi potem občudujemo, ko gredo do skrajnosti svoje zmogljivosti, da nekaj dosežejo. Ne obstanejo nekje na sredi poti, gredo do konca. To so ljudje na najrazličnejših področjih: v športu, v znanosti, v umetnosti in še kje.

Ampak ljudje smo si zelo različni in imamo tudi različne življenjske naloge. To, kar velja na primer za nekega ekstremnega športnika, ne velja zame, ali pa velja v neki čisto drugačni obliki. Ko si vedno starejši ali ko te doleti bolezen, se marsikaj spremeni. Takrat začneš tudi na marsikaj gledati drugače. Takrat ni več pomemben vrhunski rezultat, ampak vse kaj drugega. Nobenih posebnih načrtov ne delaš, kaj boš dosegel. Življenje prepr...