Mojster Grozdetovega oltarja na Záplazu



Ko sem iskal Ariadnino nit za vodnico skozi kamnoseški labirint Vojka Mužine, so mi prišle pod roke Cevčeve Preproste stvari. Zalistal sem, prebral Kropilček in prikimal: da, le to, ob čemer zapojemo kakor piščal ali zabrnimo kakor bron, je prava umetnina.

Vojko Mužina je odkril poklic in življenjsko poslanstvo v kamnu. Začel je v očetovi kovačiji v Selu na Vipavskem. Pa ga kovina ni zamikala. Ni ga očaral ogenj, s katerim je oče prežarjal darove neba in zemlje. Ne, zaljubil se je v kamnino, trdo, negnetljivo, celo krušljivo snov.

Ko je oče spoznal, da je sin našel pravo ljubezen, se je vdal. Odstopil mu je delavnico, še več, pomagal mu jo je celo izprazniti in preurediti.

Nato se je začel uk, najprej pri kamnoseku Perissuttiju v Gorici.

»Ko sem spoznal lastnosti in skrivnosti kamna, sem se nad tem delom še bolj navdušil. Najprej sem se srečal z dom...