Rep služi živalim največkrat za oporo ali lovljenje ravnotežja. Veverica z njim krmari v zraku, ko skače z veje na vejo, žolne pa se pri plezanju po drevesnih deblih opirajo na trda repna peresa. Psi z repom izkazujejo razpoloženje in svoj položaj v skupini, govedo pa s čopom dlake na koncu dolgega repa preganja nadležne obade in drug mrčes s telesa. Riba s pomočjo repne plavuti plava v mokrem elementu in spreminja smer. Takšnih »repatih« pripovedi bi lahko nanizali za celo stran. Toda najbolj nenavadno nam ponuja živalska skupina, ki jo lahko spoznavamo tudi v naših vrtovih.

Veliko kuščarjev ima namreč to lastnost, da lahko v nevarnosti ali ko jim plenilec diha že zelo tesno za vratom, odvrže rep. Odpadli del repa se kljub temu, da je ločen od telesa, še nekaj časa zvija in trza in s tem zavede plenilca, da se posveti njemu, ne pa njegovemu lastniku. Kuščarju to zavajanje omogoči, da ta čas pobegne in si tako reši življenj...