V veliki stavbi škofa Jegliča na severu Ljubljane (v njegovem času največji na Balkanu) se te dni ne sprehajajo nemški okupatorji, tudi ne ždi množica domobranskih ujetnikov na poti v kočevska brezna, ampak udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga obnovljeni Zavod sv. Stanislava prireja ob 20-letnici svoje obnovitve.

Božji mlini so na tem kraju mleli počasi, a so izmleli tako okupatorje kot komuniste.

Vsebina simpozija se ne spominja teh božjih mlinov, čeprav so v zavesti vseh. Ukvarja se s povsem drugačno tematiko: z vero, znanostjo in umetnostjo in njihovi vlogi v šoli. Postavljati na prvo mesto vero v državi, za katero vera ne obstaja, je izzivalno, saj je vera v Sloveniji šolski predmet samo v peščici katoliških srednjih šol. V državne šole pa – menda edini primer v Evropski uniji – nima vstopa. Vendar je programer simpozija povsem pravilno postavil vero na prvo mesto, saj brez vere, takšne ali drugačne, človek ne more živeti: dokaz je nihilizem, v katerega j...