Že kot mladenič je Rastko z vsem srcem vzljubil meniško življenje, zato se je kljub očetovemu nasprotovanju odpravil v ruski samostan na goro Atos, kasneje pa v še bolj sloveč samostan Vatoped. Tu si je prevzel redovno ime Sava in se poglabljal v meniške navade ter gojil bogoljubno življenje. Njegovemu zgledu je sledil tudi oče Štefan; odpovedal se je vladarskemu naslovu in postal menih. Kasneje je moral Sava posredovati med bratoma v sporu za oblast in tako obvaroval domovino pred pogubo. Leta 1219 je dosegel, da je vzhodni patriarh v Niceji dovolil Srbom cerkveno samoupravo. Kljub temu pa Sava zvez z Rimom ni pretrgal. Ko so se cerkvene razmere uredile, je cerkveno vodstvo izročil svojemu nasledniku, sam pa odpotoval v Sveto deželo. Nazaj grede pa ga je na dvoru carja Jovana Asena II. v Bolgariji doletela smrt.





Ime: Rodil se je kot Rastko (ime Rastislav je slovanskega izvora, »tisti, ki budi, vzbuja, množi...