Pravijo, da ni nihče popoln, dokler se vanj ne zaljubiš. Bo že držalo: metuljčki v trebuhu uspešno skrijejo različne pomanjkljivosti. A zaljubljenost mine, metuljčki odletijo in le od naše sposobnosti sprejeti človeka takšnega, kot je, je odvisno, ali bo odnos prerasel v ljubezen ali pa bo zveza razpadla.

Še veliko teže kot sprejeti nepopolnost bližnjega pa je včasih sprejeti lastne napake. Pred kratkim so se mize šibile od prazničnih dobrot. Več vrstnikov mi je povedalo, da potice niso spekli sami, saj mama oz. babica to počneta že vse življenje in peko preprosto obvladata. Ne dvomim v to, a tudi zanju je bilo enkrat prvič. Pravijo, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Ne vem, ali to velja tudi za potico, ker je, priznam, tudi sam še nikoli nisem pekel. Verjetno tudi jaz raje ne poskusim, kot da mi ne bi uspelo. Tudi v dnevnih izzivih pogosto česa ne naredimo ali ne rečemo, ker nas skrbi, da ne bi naredili oz. rekli prav. Tipičen primer takega ravnanja je šola ali študij....