Na dan, ko pišem tale stolpec, 27. aprila, se začenja niz zlaganih ali vsaj zmanipuliranih praznovanj – dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan osvoboditve Ljubljane, dan mladosti. Ko naj bi bila ustanovljena Osvobodilna fronta, je bila v resnici ustanovljena Protiimperialistična fronta; praznik dela izhaja iz časov, ko je bila vrednota dela do skrajnosti sprevržena; 9. maja 1945 se je Ljubljana sicer znebila tujih okupatorjev, a najhujše je veliko njenih prebivalcev šele čakalo; dan mladosti pa je dan, ko je vsa nekdanja država navdušeno vzklikala morilcu, ki je pokončal milijon življenj. Ob vsej tej sprevrženosti človek, ki so mu slovenski volivci na zadnjih državnozborskih volitvah namenili največ glasov in torej uživa najširše zaupanje državljanov, zapiše: »Danes, 27. aprila, praznujemo dan Osvobodilne fronte, dan vrednot, v katere verjamem in s katerimi živim.« Groteskno.

Taisti človek danes – vsaj po raziskavah sodeč – sicer res ne bi več dobil tako široke podpo...