Starši, ki imajo mladostnike, so v polnem teku. Čez ovire, seveda. Pa tudi čez kakšno mlakužo. Dr. Andreja Poljanec pravi, da mladostniki staršem ne pustijo, da bi se upokojili. Vedno znova jih izzivajo. Če so starši še nekaj let nazaj, lahko svojega otroka dali na rame ali ga vzeli v naročje in se podali na pot, danes tečejo z otrokom z ramo ob rami. Oboje je podobno osrečujoče in težavno. Takšni so pač medsebojni odnosi. Enkrat jokamo od sreče, drugič zaradi žalosti, tretjič zaradi jeze ali obupa … Pomembno je le, da tečemo skupaj. Da mladostnik v času, ko neprestano preverja in ugotavlja, kdo je, kaj si želi, kam sodi in kaj bi v življenju rad postal in dosegel, čuti ob sebi ljubeče, odzivne in prilagodljive starše. Poljančeva pravi, da mladostnik potrebuje starše, ki se mu lahko približajo in ga skušajo razumeti ter ne obupajo.

Osamosvajanje je čudovito obdobje, polno upanja, načrtovanja, izzivov, iskanja, ustvarjanja, osebnostnega oblikovanja … in tudi pasti. Tek po at...