Po demokratičnih spremembah v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je tudi DRUŽINA lahko pridobila status založbe, ki ga v prejšnjem sistemu ni mogla in ni smela imeti. Postali smo gospodarska družba z omejeno odgovornostjo v lasti treh škofij. Pri registraciji je odvetnik svetoval, naj se registriramo za različne dejavnosti, tudi takšne, ki jih takrat še nismo opravljali. Človek nikoli ne ve, kdaj kaj prav pride. Zato smo v nabor dejavnosti vključili tudi turizem.

Pri vodenju založbe mi je bilo kmalu jasno, da se izdajanje verskih knjig in revij srečuje z vedno večjo ponudbo verskih knjig drugih založb, tako cerkvenih kot civilnih, in s tem tudi z vedno hujšo konkurenco. Družina je bila dolgo časa in ne po svoji volji monopolist na področju verskega tiska. Drugih cerkvenih založb še ni bilo ali so šele nastajale, državne založbe pa niso hotele, bolje rečeno, niso smele izdajati knjig z versko vsebino. Kar naenkrat pa so verske knjige začeli ponujati vsi. Ena od posledic j...