6. velikonočna nedelja

Glavna mašna prošnja povzame molitveno držo Cerkve, ki prosi, da bi z dejanji in sredi življenja pričevala za Jezusovo veliko noč, kajti Bog je osvobodil svoje ljudstvo. Pri maši praznujemo dejstvo, da nas je Jezus osvobodil in da to svobodo lahko živimo v drobnih stvareh vsakdanjika. Zaradi tega sva lahko vesela. Značilno velikonočno znamenje te Božje svobode je veselje. Veselje, katerega cilj in smisel je v tem, da med nami ustvarja sožitje in povezanost. Veselje, ki v tebi in meni ne obrodi hrepenenja po sožitju in povezanosti z drugimi, ni velikonočno veselje in verjetno tudi pravo veselje ni. Je lažno.

Osvoboditev je vir veselja, veselje pa omogoča skupno sožitje. V tem je bistvo krščanske velikonočne dinamike.

Evangelij, ki ga beremo pri maši, odgovarja na Judovo vprašanje: »Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« Božje delovanje ni očitno. Nikogar ne postavi na glavo in ne šokira. Le tistemu, k...