Sv. Zofija je bila mučenka. Je zavetnica vdov in priprošnjica za rast poljskih pridelkov. Upodabljajo jo kot mučenko, včasih z mečem, s palmo in knjigo v roki; največkrat je upodobljena kot mati s tremi otroki (hčerami). Njeno ime izhaja iz grščine in pomeni modrost, učenost. Zgodba o njej pravi, da je bila odlična kristjanka, doma iz Milana. Še mlada je izgubila moža. Po njegovi smrti se je s tremi hčerami, ki poosebljajo krščanske kreposti vero, upanje in ljubezen, preselila v Rim. Želela si je trpeti in umreti za Kristusa, kar je tudi dosegla. Skupaj s hčerami so bile obtožene, da so kristjanke, zato so jih po hudem mučenju usmrtili.

Veliko vlogo ima »mrzla ali mokra Zofka« v kmečkem okolju, pri kmečkih opravilih in pri sejanju domačih vrtnih rastlin. Tako so na primer šele dan po sv. Zofiji postavili na prosto balkonsko cvetje in včasih so smeli otroci šele na njen god prvič bosi iz hiše, ker »Zofija zemljo žegna«.

Velikokrat izgubimo občutek za čas, za počitek...