Kako ohraniti otroka v sebi?

Skoraj ni otroka, ki se ne bi razveselil prvega snega. Kot nečesa prav posebnega, čudežnega. Potem ko odrasteš, to navdušenje nad snegom navadno ni več tako močno. Sneg je treba kidati, tudi vožnja po cestah lahko postane prava muka, pa še marsikaj drugega neprijetnega se lahko temu pridruži. Pa vendar poznam nekaj ljudi, ki so znali ohraniti navdušenje nad prvim snegom do pozne starosti.

Tega sem se spomnila, ko mi je znanka lani ob prvem snegu pripovedovala, kako sta z možem imela dolga leta navado, da sta na prvi snežni večer stekla na travniček na drugi strani ulice in zaplesala. Vse to se je dogajalo sredi mesta. Zdaj tega že kar nekaj let ne počneta več. Ona je zaradi bolezni na invalidskem vozičku in ji je kaj takega nedosegljivo. Se pa z veseljem spominja, kako jima je bilo takrat lepo. Ne z žalostjo, da tega ne more več, ampak z veseljem in hvaležnostjo, da sta takrat to delala. Mene je ta njena pripoved spravila v dobro voljo....