Kristjani smo si najbolj blizu, ko z Jezusom sedemo za evharistično mizo. Že v Apostolskih delih beremo, da so bili apostoli in prve krščanske skupnosti »stanovitni v lomljenju kruha« (prim. Apd 2,42). V kratkem spisu, imenovanem Didache, poslovenjeno Nauk dvanajsterih apostolov, ki je prvi krščanski zapis po novozaveznih spisih, beremo: »Kakor je bil ta kruh, ki ga lomimo, prej raztresen po gorah, zgneten eno je postal. Tako naj se zbere tvoja Cerkev, od konca zemlje v Tvoje kraljestvo. Kakor je bila pijača, ki jo pijemo, skrita v grozdnih jagodah in je eno postala. Tako naj se zbere tvoja Cerkev, od konca zemlje v Tvoje kraljestvo.«

Spomnim se, kako sem to besedilo, ki sem ga iz izvirnika prevedel skoraj pred tridesetimi leti, izročil skupini mladih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki se je zbrala ob projektu mladinske glasbene maše Pesem tisočerih zvonov. Franci Nahtigal je besedilo uglasbil, nastala je darovanjska pesem Kak...