Leta 1955 je papež Pij XII. določil 1. maj za praznik Jožefa Delavca. Čeprav je prišla ta nekoliko kasna odločitev v popolnoma drugačnih razmerah, ni do danes zgubila svoje aktual­nosti. Delavsko vprašanje je in bo ostalo aktualno.

Delavec je vsak, ki živi od svojega umskega ali fizičnega, praviloma obojega, dela. Sem ne sodijo kraje in goljufije vseh vrst, tudi špekulacije, ki druge prikrajšajo za zasluženo plačilo.

Človeško delo izvira iz božjega naročila človeku, naj si podvrže zemljo z vsem, kar je na njej, in naj vlada svetu v pravičnosti in svetosti. Je priznavanje Boga kot stvarnika. Zato delo razumemo kot vrednoto, kot izpolnjevanja našega poslanstva in božjega načrta. Zasluži iskreno in najgloblje spoštovanje, ki se kaže v poštenem in dostojnem plačilu. Slednje je pri nas kot v svetu eden največjih problemov. Ljudje dobivajo neprimerno plačilo ali pa še tega ne.

Krščanstvo je močno in družbeno privlačno, ko je na strani tistih, ki živijo od svoje...