Tudi poslušati je treba.

Verjetno bi bilo zelo dobro, če bi naše pogovore sproti malo analizirali in se vprašali, kako se v pogovor vključujemo. To velja za nas vse. Prav gotovo bi nam bilo v pomoč, če bi si sem in tja priznali, da ne znamo poslušati, da preveč govorimo, včasih tudi neumnosti.

Pred kratkim me je poklical znanec, s katerim se zelo redko slišiva. Znašel se je v stiski. Sodelavec ima hudo bolno ženo, ki je že zelo slaba in je pričakovati, da bo kmalu umrla. Kako naj se zdaj vede do tega sodelavca? Kako naj mu pomaga, da bo malo boljše volje? Kaj naj mu reče, kako naj ga tolaži? Katere knjige naj mu priskrbi, da mu bodo pomagale? Pa še kup vprašanj, ki se pojavijo ob srečanju s človekom, ki ima doma hudo bolnega svojca.
Vedno se tudi sama postavim na mesto človeka, ki se znajde v takšnem položaju. Tudi sama bi se počutila zelo nebogljeno ob sodelavcu, ki mu umira žena. Tega ne moreš nikoli obvladati, vsakokrat je pot v negotovo in lahko samo upaš...